top of page
Išči

Zakaj imam zjutraj visok krvni sladkor ?

  • Črt
  • Nov 29
  • Branje traja 5 min

Updated: Dec 4


Če ste si že kdaj izmerili krvni sladkor zgodaj zjutraj in se vprašali, zakaj je višji kot pred spanjem, niste edini. Mnogi ljudje s sladkorno boleznijo, tako tipa 1 kot tipa 2, opazijo nenavadno zvišanje glukoze v zgodnjih jutranjih urah. Razlog za povišan krvni sladkor je učinek zore v angleščini imenovan Dawn phenomenon.


V tem članku bomo pojasnili vzrok učinka zore, njegov praktični pomen, razlike med ljudmi s sladkorno boleznijo tipa 1, tipa 2 in tistimi brez sladkorne bolezni ter kako ga lahko spremljate z uporabo sodobnih orodij, kot so senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM).


Kaj je učinek zore?

Učinek zore se nanaša na naravno zvišanje ravni krvnega sladkorja v zgodnjih jutranjih urah običajno med 3:00 in 8:00 zjutraj. Do tega zvišanja pride zaradi normalnih hormonskih sprememb, ki telo pripravijo na prebujanje. Pri ljudeh brez sladkorne bolezni trebušna slinavka sprosti ravno pravo količino inzulina, da ohrani stabilno raven glukoze. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo pa lahko ta hormonski porast preseže razpoložljivost inzulina, kar povzroči višje jutranje vrednosti sladkorja v krvi. To zvišanje ni posledica prehranjevanja pojavi se tudi, če niste jedli ničesar od večerje dalje zato je lahko izmerjena glukoza na tešče visoka.



Zakaj pride do učinka zore?

Naše telo sledi naravnemu 24-urnemu ritmu, imenovanemu cirkadiani ritem. Ko se približuje jutro, se telo začne pripravljati na aktivnost s sproščanjem hormonov, ki povečajo budnost in zagotovijo energijo. Ti hormoni prav tako nekoliko zmanjšajo občutljivost na inzulin.

Najpomembnejši vključeni hormoni so:

Kortizol

Raven kortizola naravno narašča zgodaj zjutraj. Kortizol jetrnim celicam sporoča, naj sprostijo shranjeno glukozo (glikogen), da ima telo pripravljeno energijo za prebujanje.

Rastni hormon

Rastni hormon se med spanjem poveča, še posebej v zgodnjih jutranjih urah. Eden od njegovih učinkov je zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin.

Adrenalin in noradrenalin

Ti “boj ali beg” hormoni se proti jutru dvignejo. Povečajo inzulinsko rezistenco in spodbudijo jetra k sproščanju glukoze.

Glukagon

Glukagon jetrom sporoča, naj pretvorijo glikogen v glukozo. V zgodnjih jutranjih urah se njegova raven lahko zviša, kar dodatno poveča glukozo v obtoku.


Kako poteka učinek zore:

Med 3. in 8. uro zjutraj se običajno zgodi naslednje:

  1. Sproščanje hormonov (kortizol, rastni hormon, adrenalin, noradrenalin)

  2. Ti hormoni sporočijo jetrom, naj sprostijo glukozo

  3. Rastni hormon zmanjša občutljivost na inzulin, zato inzulin deluje manj učinkovito

  4. Krvni sladkor naraste

  5. Pri ljudeh brez sladkorne bolezni trebušna slinavka sprosti zadostno količino inzulina

  6. Pri sladkornih bolnikih telo ne proizvede dovolj inzulina (tip 1) ali pa ga ne uporabi učinkovito (tip 2)

  7. Tako pride do povišanega sproščanja glukoze in zmanjšanim delovanjem inzulina to povzroči višje jutranje vrednosti krvnega sladkorja

    Kako izgleda dvig jutranjega krvnega sladkorja pri diabetiku tipa 1
    Kako izgleda dvig jutranjega krvnega sladkorja pri diabetiku tipa 1

Kdo doživlja učinek zore?

Učinek zore se pojavlja pri:

  • ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1

  • ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2

  • ljudeh brez sladkorne bolezni


Razlika je v tem, kako učinkovito telo odreagira.

  • Pri ljudeh brez sladkorne bolezni inzulin hitro uravnoteži porast glukoze

  • Pri sladkorni bolezni tipa 1 je inzulina premalo ali ga sploh ni, zato glukoza ostaja visoka

  • Pri sladkorni bolezni tipa 2 je prisotna odpornost na inzulin, ki je zjutraj še izrazitejša


Praktični pomen učinka zore

Učinek zore ni le jutranja nevšečnost ampak pomembno vpliva na obvladovanje sladkorne bolezni.

  • Višja povprečna vrednost krvnega sladkorja

Fenomen zore povzroči jutranjo hiperglikemijo posledično je povprečna vrednost krvnega sladkorja višja, kar dolgoročno predstavlja zdravstvene zaplete (1).

  • Vpliva na raven HbA1c

Pogosta jutranja hiperglikemija lahko poviša povprečne vrednosti glukoze, kar se odraža v povišanem HbA1c. Velikost dviga HbA1c lahko znaša do 0,4 % (2).

  • Vpliva na načrtovanje obrokov

Višji jutranji sladkor lahko vpliva na izbiro zajtrka, telesno aktivnost ali odmerjanje inzulina.


Kako močan je učinek zore? Primerjava med tipom 1, tipom 2 in ljudmi brez sladkorne bolezni

Skupina

Za koliko se zviša glukoza zjutraj? Vir: (3)

Zakaj se zgodi

Sladkorna bolezen tipa 1

1,1-3,6 mmol/L

Ni endogenega inzulina

Sladkorna bolezen tipa 2

0,6-2,2 mmol/L

Inzulinska rezistenca in nezadosten odziv trebušne slinavke

Osebe brez sladkorne bolezni

0,3-1,1 mmol/L

Hormoni narastejo ampak trebušna slinavka hitro odreagira

Kako spremljati učinek zore z neprekinjenim senzorjem za merjenje glukoze (CGM)

CGM omogoča celodnevno in nočno spremljanje glukoze, kar je idealno za prepoznavanje učinka zore.

1. Oglejte si nočni trend

Tipičen učinek zore:

  • stabilna glukoza ponoči

  • nežen porast okoli 3.-5. ure

  • vrh pred ali kmalu po prebujanju

2. Primerjajte več noči

Učinek je odvisen od stresa, spanca, zadnjega obroka, hormonov in fizične aktivnosti.

3. Preverite trajanje in velikost porasta

CGM prikaže, kako zgodaj se začne porast, kako strm je in kako dolgo traja.


Primer CGM vzorca

Učinek zore pri diabetiku in nediabetiku
Učinek zore pri diabetiku in nediabetiku

Kako obvladovati učinek zore (podprto z znanstvenimi raziskavami)

  • Uravnotežena in zgodnejša večerja

Težki ali pozni obroki lahko poslabšajo jutranje vrednosti.

  • Večerna telesna aktivnost

Krajši sprehod po večerji lahko zmanjša jutranji porast glukoze.

  • Jutranja telesna aktivnost

Sprehod pred zajtrkom signifikantno zniža krvni sladkor in tako nasprotuje povišanemu krvnemu sladkorju zaradi fenomena zore (4).

  • Čim manj sedenja tekom dneva

Raziskovalci so odkrili, da prekomerno sedenje >7 ur dnevno negativno vpliva na jutranji krvni sladkor. Prekinitev sedenja z samo 3 minutno hojo po prostoru zniža krvni sladkor (5).

  • Manj ogljikovih hidratov pred spanjem

  • Obvladovanje stresa in izboljšanje spanja


Zaključne misli

Učinek zore je naravni hormonski odziv, ki se pojavlja pri vseh ljudeh. Pri osebah s sladkorno boleznijo pa lahko povzroči višje jutranje vrednosti. Razumevanje mehanizmov vam omogoča, da se z njim učinkovito spopadete.

Sodobna orodja, kot je CGM, omogočajo natančen vpogled v nočno dogajanje, kar olajša prepoznavanje in obvladovanje učinka zore. S pravilnimi prilagoditvam obrokov, vadbe ali zdravil lahko dosežete bolj stabilne jutranje vrednosti in izboljšate dolgoročni nadzor.

Če so vas jutranje vrednosti sladkorja begale, je učinek zore morda odgovor, ki ste ga iskali. Znanje je moč razumevanje tega pojava pa je ključnega pomena za boljše obvladovanje zdravja.


VIRI

1.           Porcellati F, Lucidi P, Bolli GB, Fanelli CG. Thirty years of research on the dawn phenomenon: lessons to optimize blood glucose control in diabetes. Diabetes Care. december 2013;36(12):3860–2.

2.           Gnanasekaran R, Tahir MM, Muniraj S. Recognizing Dawn Phenomenon and the Challenges in its Management. V: Diabetes and endocrine disease [Internet]. American Academy of Family Physicians; 2025 [citirano 29. november 2025]. str. 8294. Dostopno na: http://www.annfammed.org/lookup/doi/10.1370/afm.23.s1.8294

3.           Campbell PJ, Bolli GB, Cryer PE, Gerich JE. Pathogenesis of the dawn phenomenon in patients with insulin-dependent diabetes mellitus. Accelerated glucose production and impaired glucose utilization due to nocturnal surges in growth hormone secretion. N Engl J Med. 6. junij 1985;312(23):1473–9.

4.           Zheng X, Qi Y, Bi L, Shi W, Zhang Y, Zhao D, idr. Effects of Exercise on Blood Glucose and Glycemic Variability in Type 2 Diabetic Patients with Dawn Phenomenon. Biomed Res Int. 2020;2020:6408724.

5.           Paing AC, McMillan KA, Kirk AF, Collier A, Hewitt A, Chastin SFM. Dose–response between frequency of interruption of sedentary time and fasting glucose, the dawn phenomenon and night‐time glucose in Type 2 diabetes. Diabet Med. marec 2019;36(3):376–82.





 
 
 
bottom of page