Vpliv vitamina D na sladkorno bolezen

Vitamin D in sladkorna bolezen

Vitamin D je v zadnjih dveh desetletjih postal ena najpogosteje proučevanih snovi. Poleg klasične vloge pri zdravju kosti, rasti otrok in normalnega delovanja imunskega sistema je pritegnil pozornost zlasti v povezavi s sladkorno boleznijo.

Dejstvo je, da v Sloveniji, po podatkih raziskave Nutrihealth (2023), kar 58 % odraslih in 63 % starejših odraslih ne dosega zadostne ravni vitamina D (pod 50 nmol/L) v krvi, v zimskih mesecih pa ima pomanjkanje tega vitamina čez 80 % odraslih prebivalcev. To je razlog, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) konec leta 2025 objavil prve nacionalne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Namen tega članka je predstavitev obstoječih dokazov o delovanju vitamina D pri sladkorni bolezni (1).

Kaj je vitamin D, kako nastane in katera je njegova aktivna oblika?

Čeprav vitamin D uvrščamo med vitamine, v telesu deluje kot hormon, kar pomeni, da svoje delovanje doseže tako, da vstopi v jedro same celice.

Vitamin D lahko v organizem vnesemo na dva načina:

• eksogeno s prehrano, gre za živila, ki naravno vsebujejo vitamin D (npr. mastne ribe, jajca).

• endogeno s pomočjo sinteze vitamina D v koži pod vplivom ultravijoličnega B (UVB) sevanja sončne svetlobe.

Vitamin D nastaja v koži, ko jo dosežejo ultravijolični žarki UVB ti sprožijo pretvorbo 7-dehidroholesterola v holekalciferol (vitamin D3). V tej začetni obliki je vitamin D še biološko neaktiven in mora prestati dvostopenjsko pretvorbo: najprej v jetrih nastane 25-hidroksivitamin D oziroma kalcidiol to je oblika, ki jo merimo v krvi in odraža zaloge v telesu nato pa se v ledvicah pretvori v kalcitriol, ki je biološko aktivna oblika vitamina D. Kalcitriol deluje prek receptorjev za vitamin D, ki so prisotni v več kot 200 vrstah celic, med njimi v tudi beta celicah trebušne slinavke. Ko se nanje veže, vstopi v jedro celice in neposredno uravnava izražanje genov. Ocenjuje se, da tako vpliva na 3–5 % vseh človeških genov, kar pojasnjuje njegovo široko delovanje. Povprečni slovenec zaužije le kakih 200 IE dnevno, kar je bistveno manj od priporočenih 800–1000 IE na dan.

Sinteza vitamina D

Slovenija leži na geografski širini, kjer UVB-žarki od novembra do aprila ne dosežejo površja z zadostno jakostjo za sintezo vitamina D v koži in to ne glede na to, koliko časa preživimo zunaj. Ker niti hrana niti sonce v naših razmerah ne zadostujeta za vzdrževanje priporočenih ravni, je sezonsko jemanje prehranskih dopolnil za večino Slovencev smiselna in znanstveno podprta odločitev.

Sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 nastane, ko imunski sistem napade in uniči beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Gre za avtoimunski proces, ki ga sprožita genetska predispozicija in okoljski dejavniki. Bolezen se najpogosteje pojavi v otroštvu ali mladosti.

Raziskovalci so opazili, da je sladkorna bolezen tipa 1 pogostejša na višjih geografskih širinah kjer je manj sončne svetlobe in posledično nižja raven vitamina D v populaciji. Finska in Švedska sodita med države z višjo incidenco (št. novih primerov na leto) sladkorne bolezni tipa 1 v primerjavi z državami bliže ekvatorju (2). To opažanje je vzbudilo hipotezo, da bi pomanjkanje vitamina D v zgodnjem otroštvu ali med nosečnostjo lahko prispevalo k tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 1.

Vitamin D namreč vpliva na delovanje imunskega sistema, saj zmanjšuje aktivnost tistih celic (T-limfocitov), ki so odgovorne za avtoimunske napade, in podpira nastanek celic, ki umirjajo imunski sistem in zmanjšujejo verjetnost tovrstnih napadov. Tako lahko zadostna količina vitamina D v otroštvu zmanjša verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 1 (3).

Prediabetes

Prediabetes je stanje, pri katerem so vrednosti krvnega sladkorja povišane, a še ne dosegajo praga za diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Ocenjuje se, da ima prediabetes okrog 10–15 % odraslih po vsem svetu, pri čemer večina tega še ne ve. Brez ukrepanja se pri precejšnjem deležu teh oseb v naslednjih 5–10 letih razvije sladkorna bolezen tipa 2. Prelomna metaanaliza (povzetek več raziskav) leta 2023, je združila podatke posameznih udeležencev iz treh kakovostnih raziskav in ugotovila, da je dodajanje vitamina D pri odraslih s prediabetesom statistično značilno zmanjšalo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 za 15 %. Poleg tega je vitamin D povečal verjetnost, da se vrednosti krvnega sladkorja povrnejo v normalno območje za 30 % (4).

Na podlagi tega je ameriško endokrinološko društvo v svojih smernicah prvič priporočilo rutinsko dodajanje vitamina D odraslim s prediabetesom z visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Enako stališče je v mednarodnem prostoru podprlo tudi Ameriško diabetološko združenje.

Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je daleč najpogostejša oblika in zajema okrog 90–95 % vseh primerov. Pri tem tipu telo inzulin proizvaja, toda celice se nanj ne odzivajo ustrezno posledično se razvije inzulinska rezistenca. Sčasoma trebušna slinavka odpove. Tveganje povečujejo prekomerna telesna teža, nedejavnost, nezdrava prehrana in dedna nagnjenost.

Vitamin D bi teoretično lahko vplival na sladkorno bolezen tipa 2 po več biološko smiselnih poteh: prek receptorjev za vitamin D v beta celicah trebušne slinavke (neposreden učinek na izločanje inzulina), prek uravnavanja ravni kalcija v celicah (kalcij je ključen za izražanje inzulinskih receptorjev, kar omogoči vezavo inzulina, da doseže svoje delovanje) in preko protivnetnega delovanja (kronično vnetje je eden od mehanizmov nastanka inzulinske rezistence).

Pri bolnikih, ki že imajo sladkorno bolezen tipa 2 je nižja raven vitamina D pogosto povezana z večjo inzulinsko rezistenco, slabšo urejenostjo sladkorne bolezni in višjimi vrednostmi glikiranega hemoglobina (HbA1c). Raziskave kažejo, da imajo bolniki z nižjimi koncentracijami 25(OH)D praviloma slabšo presnovo, vključno z večjim kroničnim vnetjem in slabšim delovanjem beta celic. Raziskave kažejo, da lahko nadomeščanje vitamina D pri bolnikih s hkratnim pomanjkanjem vitamina D zniža HbA1c (5), izboljša občutljivost na inzulin (6). Učinki so izrazitejši pri bolnikih, ki imajo začetno pomanjkanje vitamina D in pri tistih, ki dosežejo višje serumske koncentracije 25(OH)D. Vendar rezultati niso enotni pri bolnikih brez pomanjkanja ali pri krajšem trajanju jemanja vitamina D učinek pogosto ni statistično značilen (je torej zanemarljiv).

Vitamin D najverjetneje prispeva k manjšemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah s pomanjkanjem, ni pa vitamin D zdravilo za zdravljenje ali preprečevanje sladkorne bolezni.

Praktični povzetek: Kaj storiti?

Za splošno slovensko populacijo je sporočilo jasno, ker naša geografska lega v zimskih mesecih onemogoča zadostno sintezo vitamina D v koži, je sezonsko dodajanje priporočljivo za večino odraslih ne kot zdravilo za sladkorno bolezen, temveč kot ukrep za krepljenje splošnega zdravja.

Za osebe s prediabetesom imamo danes dovolj dokazov, da je ohranjanje zadostne ravni vitamina D (in morebitno dodajanje pri dokazanem pomanjkanju) smiselno vključiti v celostni pristop za zmanjšanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Razumeti je treba, da je vitamin D prehransko dopolnilo in ne nadomestek zdravemu življenjskemu slogu (zdrava prehrana, gibanje, vzdrževanje zdrave telesne teže).

Viri:

1.          Pfeifer M. Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. december 2025; Dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/11/VIT-D-SMERNICE-19-11-2025_splet_CIP-K2.pdf

2.          Ogle GD, James S, Dabelea D, Pihoker C, Svennson J, Maniam J, idr. Global estimates of incidence of type 1 diabetes in children and adolescents: Results from the International Diabetes Federation Atlas, 10th edition. Diabetes Research and Clinical Practice. januar 2022;183:109083.

3.          Zipitis CS, Akobeng AK. Vitamin D supplementation in early childhood and risk of type 1 diabetes: a systematic review and meta-analysis. Arch Dis Child. junij 2008;93(6):512–7.

4.          Pittas AG, Kawahara T, Jorde R, Dawson-Hughes B, Vickery EM, Angellotti E, idr. Vitamin D and Risk for Type 2 Diabetes in People With Prediabetes : A Systematic Review and Meta-analysis of Individual Participant Data From 3 Randomized Clinical Trials. Ann Intern Med. marec 2023;176(3):355–63.

5.          Lemieux P, Weisnagel SJ, Caron AZ, Julien AS, Morisset AS, Carreau AM, idr. Effects of 6-month vitamin D supplementation on insulin sensitivity and secretion: a randomised, placebo-controlled trial. Eur J Endocrinol. september 2019;181(3):287–99.

6.          Mirhosseini N, Vatanparast H, Mazidi M, Kimball SM. Vitamin D Supplementation, Glycemic Control, and Insulin Resistance in Prediabetics: A Meta-Analysis. J Endocr Soc. 1. julij 2018;2(7):687–709.