Zakaj prihaja do razlik med senzorjem za merjenjem sladkorja in glukometrom? Kako pravilno primerjati meritve?

Če uporabljate senzor za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM), ste verjetno že opazili, da vrednosti na senzorju in glukometru niso vedno enake. Brez skrbi to je povsem normalno! V tem članku vam razložimo, zakaj prihaja do razlik med senzorjem in glukometrom, kdaj je pravi čas za primerjavo in kako pravilno primerjati rezultate.

Zakaj se vrednosti senzorja in glukometra razlikujejo?

Ključna razlika je v tem, kaj vsaka naprava dejansko meri:

• Glukometer meri glukozo neposredno iz kapljice krvi, ki jo vzamete iz prsta. Izmeri torej kapilarno kri.

• Senzor (CGM) meri glukozo v intersticijski (medcelični) tekočini to je tanka plast tekočine pod kožo, ki obdaja vaše celice.

Glukoza najprej pride v kri in šele nato počasi prehaja v intersticijsko tekočino. Zato senzor vedno kaže vrednosti z določenim časovnim zamikom.

Časovni zamik: zakaj senzor ''zaostaja'' do 20 minut?

Ta zamik je sestavljen iz dveh delov:

• Fiziološki zamik (približno 5 minut): To je čas, ki ga glukoza potrebuje, da iz krvi preide v intersticijsko tekočino.

• Tehnološki zamik (5–15 minut): Senzor potrebuje čas za obdelavo signala, izračun vrednosti in prikaz na zaslonu.

Skupaj to pomeni, da lahko senzor zaostaja za glukometrom od 5 do 20 minut. Ta zamik je še posebej opazen med vadbo ali po obroku, ko se glukoza hitro spreminja.

Kdaj je pravi čas za primerjavo?

Za pošteno primerjavo med senzorjem in glukometrom morate meriti ravnotežnem stanju. To pomeni, da se vaša glukoza ne sme hitro spreminjati.

Idealni pogoji za primerjavo:

Pravilna primerjava med senzorjem in glukometrom je zjutraj na tešče pred zajtrkom. Tako se izognemo vplivu hrane in telesne vadbe. V nasprotnem primeru je treba upoštevati naslednja navodila:

• Na senzorju vidite ravno vodoravno puščico (brez trenda navzgor ali navzdol)

• Niste jedli vsaj 2–3 ure

• Niste telovadili vsaj 2 uri

• Niste si pravkar aplicirali inzulina

Pomembno: Če primerjate vrednosti med hitrim dvigom ali padcem glukoze, bo razlika vedno večja pomembno je razumeti, da to ni znak napake senzorja!

Zakaj je senzor kljub vsemu zanesljivejši od glukometra?

Čeprav ima senzor časovni zamik, ima v praksi manj možnosti za uporabniške napake kot klasično merjenje z glukometrom. Pri glukometru lahko pride do napak zaradi:

• Nečistih rok: Ostanki hrane (še posebej sadja!) na prstih lahko drastično zvišajo izmerjeno vrednost.

• Premajhne ali prevelike kapljice krvi: Nepravilna količina krvi lahko povzroči napačno meritev.

• Pozabljenega brisanja prve kapljice: Prva kapljica vsebuje več intersticijske tekočine in je zato manj natančna.

• Nepravilno shranjenih testnih lističev: Izpostavljenost vlagi, toploti ali potečen rok uporabe zmanjša natančnost.

• Premrzlih ali prevročih prstov: Temperatura kože vpliva na pretok krvi in s tem na rezultat.

Senzor te napake odpravlja, saj meri avtomatsko, brez posredovanja uporabnika. Tovarniško je umerjen in ne potrebuje kalibracije z vzorcem krvi.

Koraki za pravilno primerjavo

Če želite preveriti, ali vaš senzor deluje pravilno, sledite tem korakom:

Počakajte na stabilno stanje: Preverite, da je puščica na senzorju vodoravna in da niste jedli ali telovadili vsaj 2 uri. Idealno storite to zjutraj na tešče.

Pravilno izvedite meritev z glukometrom: Umijte in posušite roke, obrišite prvo kapljico krvi, uporabite svež testni listič.

Zaključek

Razlike med senzorjem in glukometrom so normalne in pričakovane. Ključno je, da primerjate vrednosti v pravem trenutku to je takrat, ko je glukoza stabilna in da upoštevate, da imata obe napravi določeno dovoljeno napako. Senzor sicer zaostaja za glukometrom do 20 minut, a v zameno ponuja neprekinjeno sledenje gibanja glukoze in manjšo možnost za uporabniške napake.