Razumevanje sladkorne bolezni: razlikovanje med tipom 1 in tipom 2, nosečniška sladkorna bolezen, dejavniki tveganja in potek bolezni
- Črt
- Apr 10
- Branje traja 3 min
Diabetes (sladkorna bolezen) je kronično stanje, ki vpliva na to, kako telo predeluje krvni sladkor oziroma glukozo. Več kot 537 milijonov odraslih po vsem svetu živi s sladkorno boleznijo – pričakuje se, da se bo do leta 2045 povečalo na 783 milijonov – zato je razumevanje te zdravstvene težave ključno. Poznavanje različnih vrst sladkorne bolezni, njihovih dejavnikov tveganja in poteka bolezni lahko posameznikom omogoči, da stanje bolje obvladujejo in zmanjšajo morebitne zaplete.
Kaj je sladkorna bolezen?
V osnovi se sladkorna bolezen kaže s povišanimi ravnmi krvnega sladkorja, kar lahko vodi do različnih zdravstvenih zapletov, če se ne obvladuje ustrezno. Pojavi se zaradi nezmožnosti telesa, da proizvede dovolj inzulina ali da ga učinkovito uporabi. Inzulin je hormon, ki pomaga uravnavati raven krvnega sladkorja.
Glavni dve obliki sladkorne bolezni sta tipa 1 in tipa 2. Čeprav si lahko delita nekatere simptome, se bistveno razlikujeta po vzrokih, poteku bolezni in možnostih zdravljenja.
Razlikovanje med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2
Sladkorna bolezen tipa 1
Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki se običajno pojavi v otroštvu ali zgodnji mladosti. Prav zato je pogosto imenujemo juvenilna V tem primeru imunski sistem napade in uniči beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Posledično telo proizvaja malo ali sploh ne proizvaja inzulina.
Natančen vzrok sladkorne bolezni tipa 1 še ni popolnoma razjasnjen, vendar k razvoju verjetno prispevata genetika in okoljski dejavniki. Tisti, pri katerih je diagnosticirana ta bolezen, bodo potrebovali doživljenjsko terapijo z inzulinom – bodisi z injekcijami bodisi z inzulinsko črpalko – za uravnavanje ravni glukoze.
Pogosti simptomi vključujejo:
Prekomerna žeja in pogosta urinacija
Utrujenost in izjemna lakota
Nenaden upad telesne teže
Zgodnja diagnoza je ključna za preprečitev resnih zapletov, kot je diabetična ketoacidoza, ki se lahko pojavi, če raven krvnega sladkorja ostane nevarno visoka.
Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 1
Genetika: Imate družinskega člana s sladkorno boleznijo tipa 1, tveganje se bistveno poveča.
Avtoimunske motnje: Druge avtoimunske bolezni lahko povečajo tveganje.
Okoljski dejavniki: Izpostavljenost določenim virusnim okužbam lahko sproži sladkorno bolezen tipa 1.
Sladkorna bolezen tipa 2
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni in prizadene približno 90–95 % vseh bolnikov s tem stanjem. Običajno se razvije pri odraslih nad 45 let, vendar se vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših, vključno z otroki in najstniki. Pri tem tipu postane telo odporno na inzulin, kar pomeni, da imajo celice zmanjšano občutljivost in odzivnost na inzulin. Sčasoma trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina, da bi ohranila normalno raven glukoze.
Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2
Debelost: Približno 80 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo. Predvsem nevarna je abdominalna (visceralna) debelost. Gre za maščevje, ki se kopiči okoli organov npr. jetra in onemogoča njihova nemoteno delovanje.
Neaktiven življenjski slog: Redna telesna aktivnost pripomore k ohranjanju zdrave telesne teže in občutljivosti na inzulin.
Nezdrava prehrana: Diete, bogate s predelanimi živili in sladkorji in transmaščobami povečujejo verjetnost razvoja bolezni.
Starost: Tveganje se običajno povečuje po 45. letu, še posebej po 65. letu.
Simptomi lahko vključujejo:
Povečana žeja in pogosto uriniranje
Zamegljen vid in počasno celjenje ran
Utrujenost.
Gestacijska sladkorna bolezen
Gestacijska sladkorna bolezen se pojavi med nosečnostjo, ko telo ne more proizvesti dovolj inzulina za povečane potrebe. Običajno se razvije v drugem ali tretjem trimesečju in prizadene približno 2–10 % nosečnic.
Čeprav se gestacijska sladkorna bolezen običajno umiri po porodu, lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju pri materi. Glavni dejavniki tveganja so med drugim debelost in družinska anamneza sladkorne bolezni.
Obvladovanje gestacijske sladkorne bolezni vključuje:
Natančno spremljanje ravni krvnega sladkorja
Spremembe v prehrani, s poudarkom na hranljivih živilih
Uvajanje zmerne telesne vadbe
Gestacijska sladkorna bolezen znatno povečuje tveganje za fetalno makrosomijo, stanje, pri katerem dojenček raste večji od običajnega – običajno več kot 4.000 gramov. Povišane ravni krvnega sladkorja pri materi prehajajo skozi posteljico, kar spodbuja plod, da proizvede več inzulina, ki deluje kot rastni hormon. Ta presežek inzulina in glukoze vodi v povečanje nalaganja maščob in pospešeno rast. Makrosomni dojenčki se soočajo z večjimi tveganji med porodom, kot so ramenska distocija ali porodna poškodba. Na dolgi rok so ti otroci bolj dovzetni za razvoj otroške debelosti, inzulinske odpornosti in sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju, kar poudarja pomen natančnega obvladovanja ravni glukoze med nosečnostjo.
